Omemba: Aco Razbornik

»Delo tega dokumentarca je bilo prava arheološka detektivka.«

»Odločitev je bila z vseh zornih kotov podrobno raziskati album Odpotovanja, ki je bil posnet na stranišču, a je že takoj po izidu marca 1974 postal zvočni totem jugoslovanske alternativne scene.«

»Revolucija v glavi.«

»Našel sem še marsikaj, tudi nastop Pengova na zagrebški televiziji iz leta 1976, v film pa sem vključil še ekskluzivni intervju, ki ga je s Pengovom pred 16 leti pri njem doma posnel ljubljanski ŠODR-teater.«

»Plošča je globoka in tiha, a silovita in sveža, lahko bi bila posneta včeraj ali pa pred stoletji.«

»Zelo me je presenetilo, ko mi je zbiralec plošč Davor Kastelec po naključju povedal, da je v izvodu Odpotovanj, ki so bila nekdaj last Bojana Adamiča, našel vabilo na promocijski koncert ob izidu plošče.«

»Snemanje je potekalo v studiu Akademik. Tonski mojster je bil Miro Bevc, pri njem pa je delal tudi Aco Razbornik, saj takrat še ni imel svojega studia.«

»To so bili drugi časi. Že tega, da smo lahko ustvarjali glasbo in da smo jo lahko tudi posneli ter da se je to potem vrtelo po radiu in da je izšla še plošča, smo bili blazno veseli. Nikoli pa si nismo mislili, da bo to enkrat tak hit.«

»Bil sem samouk in amater. Začel sem na elektroservisu na Mačkovi ulici v Ljubljani, kjer sem popravljal magnetofone in hi-fi opremo. Tam sem glasbenikom tudi popravljal mikrofonske kable in drugo opremo.«

»No, saj studio niti ni bil vrhunski, imel je pač solidno opremo za tiste čase. Bil pa je konkurenčen državnim studiem, ker sem imel 24-kanalno snemalno mizo. To je omogočalo več ustvarjalne svobode in več nasnemavanj.«

»Aco Razbornik, mož šegavega pogleda in še bolj iskrivih misli, se je snemalne tehnike učil pri mojstru Miru Bevcu v studiu Akademik.«

»Aco Razbornik je vedel, kaj je dober zvok. Vsakič in V nasmehu nekega dneva.«